 |
 |
|
||
    |
||||
          |
Pogosta vprašanja - dvojno označevanje cen
Kakšen je glavni namen dvojnega označevanja cen?Namen informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen je bil omogočiti urejen prehod zamenjave denarne valute, postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih. S primerljivostjo cen se je skušalo preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra, potrošnike se je tako začelo prilagajati in pripravljati na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih. Dvojno označevanje cen je urejal Zakon o dvojnem označevanju cen (Ur.l.RS, št. 101/2005). Kako je bilo razdeljeno obdobje dvojnega označevanja?Informativno dvojno označevanje cen se je pričelo s 1. marcem 2006, pri tem pa se je uporabljal centralni tečaj (1 EUR = 239,640 SIT). Informativno označevanje se je končalo na dan določitve tečaja zamenjave med tolarjem in evrom, 11. julija 2006. Že naslednji dan po določitvi tečaja zamenjave (12. julija 2006) se je pričelo dvojno označevanje cen, ki se je končalo šest mesecev po uvedbi evra. V obeh obdobjih so morale biti cene za blago in storitve označene v obeh valutah. Kako so se cene v tolarjih preračunavale in zaokroževale v evrih v času informativnega dvojnega označevanja cen?V času informativnega dvojnega označevanja cen, tj. od 1. marca 2006 do dneva določitve tečaja zamenjave, se je za preračunavanje cen iz tolarjev v evre uporabljal centralni tečaj (1 € = 239,640 SIT). Isto razmerje med tolarjem in evrom je ostalo tudi po 11. juliju 2006, ko je bil določen tečaj zamenjave oz. nepreklicno in trajno razmerje med obema valutama. Od 12. julija 2006 smo govorili le še o 'obdobju dvojnega označevanja'. Pri preračunavanju cen iz tolarjev v evre so bila inverzna menjalna razmerja prepovedana, denarni zneski pa so se zaokroževali na najbližji cent ali stotin. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se ta zaokroži navzgor. Ali je bilo potrebno na računih dvojno označevati tudi vmesne zneske?Ne, v evrih se je moral označiti samo skupni znesek na računu. Dvojno označevanje prav tako ni bilo potrebno pri dobavnicah, naročilnicah, predračunih, zneskih v pogodbi, razen če nadomeščajo račun. Tudi ko je šlo le za obveščanje kupca, na primer izpisek porabe pri določeni kartici, dvojno označevanje ni bilo potrebno. Kakšna je razlika med centralnim tečajem in tečajem zamenjave? Kdaj se uporabljata?Centralni tečaj je tečaj, ki je bil določen ob vstopu Slovenije v ERM II, in sicer je šlo za razmerje 1 evro = 239,640 tolarja. Ta tečaj se je uporabljal za preračunavanje valut v obdobju informativnega dvojnega označevanja cen, to je od 1. marca 2006 do dneva določitve tečaja zamenjave. Tečaj zamenjave pa je nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom, ki ga je 11. julija 2006 določil Svet Evropske unije. Od takrat naprej se tolarske cene preračunavajo v evro po tečaju zamenjave. Katera je bila v obdobju dvojnega označevanja cen vodilna valuta in katera druga valuta?V celotnem obdobju dvojnega označevanja so bile cene navedene v evrih in tolarjih. Od 1. marca 2006, ko se je začelo dvojno označevanje, pa do uvedbe evra (1. januarja 2007), je bila vodilna valuta tolar, druga valuta pa evro. Kako je z dvojnim označevanjem cen po 1. juliju 2007?Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih je bil pripravljen in dan v javno razpravo v času priprav na uvedbo evra v Sloveniji. Njegov namen je bil omogočiti urejen prehod zamenjave denarne enote RS, pripraviti potrošnike na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih ter s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra. Vse našteto se je z Zakonom o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih že doseglo, zato na Ministrstvu za gospodarstvo niso razmišljali o podaljšanju zakonske obveznosti dvojnega označevanja. Potrošnikom je bilo zakonsko zagotovljenih 16 mesecev (10 mesecev pred uvedbo evra in 6 mesecev po uvedbi evra) obveznega dvojnega označevanja cen, da so lahko oblikovali občutek za vrednotenje cen v evrih. Večina držav EU razen Avstrije, Grčije in Portugalske dvojnega označevanja cen niso zakonsko urejale, saj so strokovna združenja podjetij, vlade držav in potrošniške organizacije sklenile medsebojne dogovore o informiranju potrošnikov z novo valuto. V državah, ki so obveznost dvojnega označevanja cen urejale zakonsko, so bila obdobja obveznosti različna:
Nadaljnja odločitev o dvojnem označevanju cen blaga in storitev je na ravni poslovnih odločitev podjetij, kot dodatna ponudba potrošniku. Ministrstvo za gospodarstvo je kot predlagatelj zakona menilo, da ni potrebe, da bi se dvojno označevanje nadaljevalo kot zakonska obveznost, čemur pritrjuje tudi Ministrstvo za finance. To stališče sta podprli tudi GZS in OZS, ki sta menili, da se bodo podjetja prostovoljno odločala za dvojno prikazovanje cen povsod tam, kjer bodo videla poslovni interes kot dodatno ponudbo potrošniku, da jim tovrstna storitev lahko olajša nakup. V času priprav na uvedbo evra pa so vsa gospodinjstva prejela tudi priročni evro kalkulator za hiter in enostaven preračun. | |