Pogosta vprašanja - splošno o evru

• Kaj je evro?
• Katere pogoje mora izpolnjevati država, da lahko uvede evro?
• Katere države so že uvedle evro?
• Katere države članice EU niso v območju evra?
• Ali morajo nove države članice z vstopom v EU prevzeti tudi evro?
• Kje lahko plačujemo z evrom?
• Kakšen je simbol evra in kdaj se ga uporablja?
• Kaj je ERM II?

Kaj je evro?

Evro je enotna valuta Evropske unije, ki jo je do sedaj uvedlo 13 od 27 držav članic. Te države izpolnjujejo konvergenčna merila.

Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska in Španija - to je prvih enajst držav, ki so 1. 1. 1999 uvedle evro kot knjižni denar. S 1. januarjem 2001 se jim je pridružila še Grčija, ki v prvem krogu ni izpolnjevala maastrichtskih konvergenčnih meril. 1. januarja 2007 pa je članica območja evra postala še Slovenija.

Evrski bankovci in kovanci so prišli v obtok 1. 1. 2002.

Katere pogoje mora izpolnjevati država, da lahko uvede evro?

Da lahko država članica Evropske unije postane del območja evra in uvede evro, mora izpolniti dva pogoja - uskladiti nacionalno zakonodajo s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, Statutom ECB in ESCB ter izpolniti t. i. konvergenčna merila. Merila, s katerimi se ugotavlja gospodarska in pravna konvergenca med državami članicami, so bila določena z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, zato jih pogosto imenujemo tudi maastrichtska merila:

• Nizka stopnja inflacije: Stopnja inflacije ne sme za več kot 1,5 odstotnih točk presegati povprečja stopnje inflacije treh držav članic, ki so dosegle najboljše rezultate glede stabilnosti cen.
• Primerljivost obrestnih mer: Dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotni točki.
• Stabilen tečaj med domačo valuto in evrom: Spoštovanje normalnih mej nihanja (plus ali minus 15%) predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev ERM II, vsaj dve leti, brez devalvacije valute.
• Vzdržni položaj javnih financ:
  • Javno-finančni primanjkljaj ne sme presegati 3% BDP, razen, če je to razmerje znatno in neprestano upadalo ter doseglo raven blizu referenčne vrednosti ali, v drugem primeru, je prekoračitev referenčne vrednosti samo izjemna in začasna ter razmerje ostaja blizu referenčne vrednosti.
  • Javni dolg ne sme presegati 60% BDP, razen, če se to razmerje zadostno zmanjšuje in z zadovoljivo hitrostjo dosega referenčno vrednost.
• Skladnost pravnih redov držav članic, zlasti predpisov, ki se nanašajo na centralne banke, z določili členov 108 in 109 Pogodbe in s Statutom ESCB.

Katere države so že uvedle evro?

Evro kot knjižni denar od leta 1999 uporabljajo Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Irska, Finska, Španija, Portugalska in od leta 2001 tudi Grčija. Navedena skupina držav članic je zamenjala gotovino, to je bankovce in kovance, ki so se glasili na nacionalne denarne enote za bankovce in kovance, ki se glasijo na evro, 1. januarja 2002.

Velika Britanija in Danska sta se odločili za ohranitev lastne valute: na pogajanjih sta dosegli posebno pravico, ki jima daje možnost, da jima evra ni treba uvesti, tudi če izpolnjujeta konvergenčna merila. Švedska pa meril za uvedbo evra formalno še ne izpolnjuje, saj ostaja zunaj mehanizma deviznih tečajev (ERM II).

Države, ki so k EU pristopile 1. maja 2004 (med njimi tudi Slovenija), so s podpisom pogodbe o pristopu zavezane prevzeti evro po izpolnitvi konvergenčnih kriterijev. Zaradi pogojev, ki jih morajo izpolnjevati, in zaradi postopkov, povezanih s prevzemom, pa nobena izmed novih držav članic evra ne more prevzeti pred letom 2007.

Katere države članice EU niso v območju evra?

V območju evra ni treh "starih" držav članic EU (Danske, Velike Britanije in Švedske) in razen Slovenije zaenkrat tudi še ne vseh ostalih "novih" članic (Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške, Bolgarije in Romunije).

Ali morajo nove države članice z vstopom v EU prevzeti tudi evro?

Člen 4 Akta o pogojih pristopa določa, da "vsaka od novih držav članic sodeluje v ekonomski in monetarni uniji od dne vstopa kot država z odstopanjem (derogacijo) v smislu člena 122 PES". To pomeni, da države članice, ki so pristopile v EU 1. maja 2004, s pristopom v EU niso avtomatično uvedle evra, so pa prevzele obveznost evro uvesti tedaj, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Od vseh novih držav članic, bodočih novih članic in od Švedske se pričakuje, da bodo evro uvedle.

Nove države članice nimajo enakega statusa kot npr. Velika Britanija in Danska, ki imata t. i. "opt-out" možnost, kar pomeni, da jima ni potrebno uvesti evra, četudi izpolnjujeta maastrichtske kriterije. Poseben status Danske in Velike Britanije je določen v dveh protokolih, ki sta priložena Pogodbi. Poseben status Danske in Velike Britanije je rezultat pogajanj ob sprejemu Maastrichtske pogodbe, ko sta si obe državi, ki sta tedaj že bili članici EU, izborili pravico, da se kasneje odločita o morebitnem sodelovanju v tretji fazi EMU. Obe državi sta še pred 01.01.1999 (dnevom uvedbe evra) obvestili Svet EU, da ne želita sodelovati v tretji fazi EMU.

V času pogajanj pred zadnjo širitvijo EU (1998-2004) morebitni "opt-out" ni bil predmet pogajanj, saj so nove države članice pristopile EU, ko je le-ta že bila v tretji fazi EMU.

Kje lahko plačujemo z evrom?

Z evrom lahko plačujemo:

• v 13 državah članicah Evropske unije: v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji, na Irskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Avstriji, na Portugalskem, Finskem, v Španiji, Grčiji in Sloveniji;
• v Monaku, Vatikanu in San Marinu, kjer so z Evropsko unijo sklenili posebne sporazume o uporabi evra;
• na francoskih čezmorskih ozemljih, ki formalno niso del Evropske unije, vendar pa so pred uvedbo evra uporabljala francoski frank;
• v državah oziroma na delih držav, v katerih se evro uporablja kot naslednik starih valut; na primer Andora, ki nikoli ni imela svoje valute, uporabljala pa je špansko pezeto in francoski frank, ter Črna gora in Kosovo, kjer se evro uporablja kot naslednik nemške marke.

Kakšen je simbol evra in kdaj se ga uporablja?

Simbol evra € je ustvarila Evropska komisija. Design simbola je moral zadostiti trem kriterijem:

1. razpoznavni simbol Evrope
2. enostavno pisanje z roko
3. estetska zasnova

Navdih za simbol je bila grška črka epsilon, sicer pa simbol spominja tudi na začetno črko besede Evropa. Vzporedni liniji naj bi ponazarjali stabilnost evra.

Čeprav je uradna kratica evra tričrkovna oznaka EUR, se simbol € lahko uporabi vsakič, ko bi bil potreben znak za označevanje zneskov v evrih, pri cenikih, fakturah, čekih in ostalih plačilnih sredstvih (npr. €100).

Odločitev o uporabi ene izmed oznak je na strani vsakega posameznega subjekta. Valuta se lahko izpisuje besedno, s tričrkovno valutno oznako ali s simbolom.

Kaj je ERM II?

ERM II je mehanizem deviznega tečaja, katerega namen je zagotoviti stabilnost deviznih tečajev ter povezanost med evrom in valutami tistih držav članic EU, ki niso uvedle evra. V okviru ERM II se z medsebojnim dogovorom določi centralni tečaj do evra za valuto vsake države članice EU izven območja evra, ki sodeluje v ERM II. Standardni razpon nihanja znaša ± 15 % od centralnega tečaja, lahko pa se dogovori tudi ožji razpon. Pogoj za sodelovanje v ERM II je članstvo v EU.

Država članica EU, ki ni uvedla evra, se sicer sama odloči o tem, kdaj bo svojo valuto vključila v ta sistem, vendar se to od nje pričakuje. Dvoletno sodelovanje v ERM II je eden izmed pogojev za uvedbo evra. Trenutno so v sistemu ERM II danska krona, estonska krona, litovski litas, slovenski tolar, ciprski funt, latvijski lats, malteška lira in slovaška krona.

ERM II je bil vzpostavljen z Resolucijo Evropskega sveta o vzpostavitvi mehanizma deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije v Amsterdamu, 16. junija 1997, v kateri so zapisana načela in cilji ERM II ter njegove glavne značilnosti.