10. november 2006
Slovenci so med vsemi prebivalci desetih novih držav članic Evropske
unije najbolj prepričani, da bo imela uvedba evra pozitivne posledice
za državo, je pokazal poseben Eurobarometer, posvečen uvedbi evra v
desetih novinkah, ki ga je danes objavila Evropska komisija. 72%
Slovencev (oz. 8 odstotnih točk več kot pred petimi meseci) je
zadovoljnih, da bo skupna evropska valuta zamenjala tolar, 61% pa jih
meni, da uvedba evra ne predstavlja izgube dela nacionalne identitete,
je pokazala raziskava evropskega javnega mnenja. Jesenski
Eurobarometer je v primerjavi z raziskavo pred petimi meseci pokazal
tudi, da manj Slovencev (24%) meni, da bo evro povečal inflacijo. Med
vsemi novinkami so Slovenci najbolj prepričani o številnih prednostnih
članstva za posameznika. Kar 83% Slovencev meni, da so o uvedbi evra
zelo dobro obveščeni.
Jesenski Eurobarometer je pokazal, da je večji delež Slovencev
prepričan o pozitivnih posledicah uvedbe evra kot pred petimi
meseci. Tako je 61% Slovencev (+3%) prepričanih, da bo imel evro
pozitivne posledice za državo, 55% (+1%) pa jih meni, da bo imela
evropska valuta pozitiven vpliv na slovenskega državljana. 68 %
Slovencev (+4%) tudi ocenjuje, da je družbena klima naklonjena uvedbi
evra.
Glede na to da, je uvedba evra v Sloveniji pred vrati, se je med
vsemi novinkami po pričakovanjih največ Slovencev (49%) zavzelo za čim
hitrejšo uvedbo evra (povprečje EU-10 je 20 %). Kljub temu bi jih 20%
rado videlo, da bila skupna valuta uvedena kasneje.
Slovenci so med najbolj optimističnimi tudi glede
politično-ekonomskih posledic uvedba evra. 48% Slovencev - največ med
EU-10 - jih meni, da bo evro zagotovil nižje obrestne mere, 57% jih je
prepričanih, da bo pomagal pri vzdrževanju zdravih javnih financ in
71%, da skupna valuta krepi vlogo Evrope v svetu. Hkrati med novinkami
največ Slovencev meni, da uvedba evra ne bo prispevala h gospodarski
rasti in zaposlovanju. Medtem ko na je ravni EU-10 v to prepričanih
40% anketiranih, se je o pozitivnem vplivu evra na rast in delovna
mesta opredelilo le 31% Slovencev. Delež tistih, ki temu nasprotujejo,
se je v zadnjih 5 mesecih povečal za 10 odstotnih točk na 56%.
61% Slovencev se ne strinja, da bo uvedba evra zmanjšala vpliv
države na monetarno politiko. 68% Slovencev pa je prepričanih, da bo
evro prispeval h krepitvi evropske identitete, kar je največ med vsemi
novinkami.
V primerjavi s podobno raziskavo, izvedeno spomladi letos, so
Slovenci še v večji meri prepričani o številnih otipljivih prednostih
članstva v evroobmočju. 97% (+1) jih meni, da bo uvedba evra olajšala
potovanja v tujino, 92 % (+2) se veseli lažjega nakupovanja v tujini
in 83% (+2) tudi lažje primerjave cen v evroobmočju. 79% Slovencev
(+4) se zaveda, da bo odprava provizij pri menjavi valut pozitivno
vplivala na osebni proračun. Med vsemi novinkami so s 56 % (+7)
Slovenci tudi najbolj prepričani, da bo članstvo v evroobmočju državo
ščitilo pred posledicami mednarodnih kriz. Kar 79% Slovencev meni, da
jim zamenjava valute ne bo povzročila veliko preglavic.
Kot v preteklih raziskavah javnega mnenja, se tudi tokrat Slovenci
počutijo zelo dobro informirane o evru. Jesenski Eurobarometer poleg
porasta deležev dobro informiranih (iz 80 na 83 %) beleži tudi nižji
delež tistih, ki menijo, da o evru niso dobro informirani (iz 20 na
16%).
Kljub občutku, da so izredno dobro seznanjeni z uvedbo evra, pa
pravilni odgovori Slovencev na vprašanja, povezana z evrom, niso
presegla povprečja EU-10. 45% Slovencev je pravilno odgovorilo, da so
bankovci evra v vseh državah enaki, kar je tudi povprečje v 10 novih
državah članicah. 65% pa jih je pravilno odgovorilo, da imajo kovanci
evra različne nacionalne strani. 44 % Slovencev je tudi pravilno
odgovorilo, da ima evroobmočje trenutno 12 članic. Med vsemi 10
novinkami je največ Slovencev (68%) narobe menilo, da se država lahko
sama odloči, ali bo uvedla evro ali ne. 30% Slovencev (povprečje EU-10
znaša 26%) pa je pravilno odgovorilo, da so se novinke s podpisom
pristopne pogodbe obvezale, da bodo uvedla skupno evropsko valuto, ko
bodo za to izpolnile potrebne konvergenčne kriterije.
Slovenci želijo, da bi se informacijska kampanja okrepila v tednih
pred neposredno uvedbo evra. Pri posredovanju informacij o evru
Slovenci v največji meri zaupajo centralni banki (92%), ki ji sledijo
evropske institucije (predvsem Evropska komisija in Evropska centralna
banka) in združenje potrošnikov.
Kot ključne informacije, na katere se mora osredotočiti
informacijska kampanja, so Slovenci navedli: kako se zaščititi pred
zlorabami oz. neupravičenim dvigom cen, menjalno razmerje med evrom in
tolarjem in postopki zamenjave valut.
Tudi sedanji Eurobarometer je pokazal, da so Slovenci še naprej
zelo dobro seznanjeni z gotovino skupne evropske valute. 95% Slovencev
je že videlo bankovce evra, medtem ko jih je v praksi uporabilo
80%. Kovance evra jih je videlo 93%, uporabilo pa 77%. Več kot dve
tretjini Slovencev je bankovce (65%) in kovance (69%) uporabilo tako v
Sloveniji kot v tujini.
Eurobarometer, posvečen uvedbi evra v desetih novih državah
članicah, se izvaja od pristopa deseterice EU, saj so se v pristopni
pogodbi obvezale, da bodo uvedle evro, ko bodo za to izpolnjevale
potrebne pogoje. V letih 2004 in 2005 je bil tovrsten Eurobarometer
izveden enkrat letno, v letu 2006 pa dvakrat - spomladi in
jeseni. Razlog za to je pričakovana prva širitev evroobmočja, in sicer
na Slovenijo kot 13. članico.
Jesenska izdaja je bila izvedena na terenu med 4. in 8. septembrom
2006. V raziskavi za vseh 10 držav članic je sodelovalo čez 10.000
naključno izbranih anketirancev, med njimi 1.016 Slovencev.